1. Vnesite začetni datum
V prvo polje vnesite dan, ko se je zaposlitev ali drugo obdobje dela začelo. Datum mora biti pred končnim datumom ali enak končnemu datumu.
Izračunajte delovno dobo med začetnim in končnim datumom. Dodajte eno ali več obdobij zaposlitve, preverite prekrivanja in dobite informativni seštevek v letih, mesecih, dneh ter skupnem številu dni.
Izračun obdobij
Vnesite začetek in konec posameznega obdobja dela. Če imate več zaposlitev, prekinitev ali različnih obdobij, dodajte novo vrstico. Kalkulator lahko prekrivajoča se obdobja združi, da se dnevi ne štejejo dvakrat.
Skupna delovna doba
Skupno število dni: 0
Izračun je informativen in temelji na vnesenih datumih.
Navodila
Za osnovni izračun potrebujete datum začetka in datum konca posameznega obdobja dela. Če oseba še vedno dela, lahko kot končni datum uporabite današnji datum. Pri več delodajalcih ali prekinitvah dodajte vsako obdobje posebej.
V prvo polje vnesite dan, ko se je zaposlitev ali drugo obdobje dela začelo. Datum mora biti pred končnim datumom ali enak končnemu datumu.
V drugo polje vnesite zadnji dan obdobja. Pri trenutni zaposlitvi lahko uporabite današnji datum in tako dobite informativno delovno dobo do danes.
Če imate več zaposlitev, samostojno dejavnost ali prekinitve, dodajte novo obdobje. Kalkulator bo obdobja seštel in prikazal skupen rezultat.
Razlaga
V vsakdanji rabi se izraz delovna doba pogosto uporablja za čas dela ali zaposlitve, vendar se pri uradnih postopkih uporabljajo tudi izrazi, kot sta zavarovalna doba in pokojninska doba. Zato je ta kalkulator namenjen predvsem hitremu informativnemu izračunu iz datumov, ne pa uradni potrditvi pravic.
Ta kalkulator računa na podlagi datumov, ki jih vnesete sami. Ne preverja plačanih prispevkov, uradnih evidenc, posebnih obdobij ali morebitnih popravkov v evidencah.
Za uradno preverjanje obdobij zavarovanja uporabite storitve ZPIZ, Moj eZPIZ ali pridobite izpis obdobij zavarovanja v Republiki Sloveniji.
Če sta dve obdobji časovno prekriti, ju kalkulator lahko združi. To prepreči, da bi se isti dan v skupnem seštevku upošteval več kot enkrat.
Privzeto je v izračun vključen tudi zadnji dan obdobja, kar je pogosto bolj razumljivo pri ročnem štetju dni. Možnost lahko izklopite.
Pred izračunom
Najboljši rezultat dobite, če delovne dobe ne računate samo po spominu, temveč po dokumentih. Pri vsakem obdobju preverite, kdaj se je delovno razmerje začelo, kdaj se je končalo in ali je bilo obdobje del uradne evidence zavarovanja.
V pogodbi poiščite datum nastopa dela. To je običajno najbolj uporaben začetek obdobja, ker se pravice in obveznosti iz delovnega razmerja vežejo na dogovorjen začetek dela.
Za konec obdobja uporabite zadnji dan zaposlitve oziroma datum prenehanja pogodbe. To je posebej pomembno, če je bil vključen odpovedni rok, sporazumna odpoved ali pogodba za določen čas.
Če izračun potrebujete za pokojnino, zavarovalno dobo ali uradno preverjanje staža, primerjajte svoje datume z izpisom obdobij zavarovanja pri ZPIZ. Kalkulator ne more sam preveriti plačanih prispevkov ali uradnih evidenc.
Posebej preverite obdobja, kot so bolniška, porodniška, krajši delovni čas, delo pri več delodajalcih ali prekrivanje zaposlitev. Kalkulator lahko pomaga pri seštevku, odločilni pa so uradni podatki in pravni status obdobja.
Vir je uporaben, ko želite preveriti osnovna pravila o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi, razmerju med delavcem in delodajalcem ter podatkih, ki so pomembni pri določanju začetka zaposlitve.
Kaj vključiti?
Pri informativnem izračunu je najpomembneje, da vpišete obdobja, ki jih želite šteti kot čas trajanja zaposlitve ali zavarovanja. Spodnja tabela pomaga razumeti, kako obravnavati pogoste situacije, kjer uporabniki pogosto naredijo napako.
| Situacija | Kaj vnesti v kalkulator? | Praktična opomba |
|---|---|---|
| Zaposlitev pri delodajalcu | Od prvega do zadnjega dne zaposlitve | Uporabite datume iz pogodbe, aneksa ali dokumenta o prenehanju delovnega razmerja. |
| Letni dopust | Običajno ga ne odštevajte | Če delovno razmerje traja, je dopust del obdobja zaposlitve, ne ločeno obdobje brez dela. |
| Bolniška odsotnost | Običajno jo vključite v isto obdobje | Če pogodba še traja, bolniške praviloma ne vpisujte kot prekinitev zaposlitve. |
| Porodniška ali starševski dopust | Vključite, če delovno razmerje še traja | Za uradni status zavarovanja preverite evidence in dokumentacijo pristojnih institucij. |
| Odpovedni rok | Vključite do dejanskega konca zaposlitve | Če delavec v odpovednem roku ostane zaposlen, naj bo konec obdobja zadnji dan delovnega razmerja. |
| Prekrivajoča se obdobja | Vklopite združevanje obdobij | Tako se isti dan ne šteje dvakrat, tudi če imate več vnosov za isti čas. |
| Brezposelnost med zaposlitvami | Ne vpisujte kot zaposlitev | Če želite preverjati zavarovalno dobo, ločeno preverite uradno evidenco zavarovanja. |
| Delo s krajšim delovnim časom | Vpišite dejansko koledarsko obdobje | Kalkulator prikaže trajanje po datumih, ne preračuna pa ur ali deleža zaposlitve. |
Vir je uporaben pri razumevanju, da je delovno razmerje odnos med delavcem in delodajalcem, v katerem imata obe strani predpisane pravice in obveznosti.
Po izračunu
Rezultat kalkulatorja je najbolj uporaben kot hiter pregled trajanja obdobij. Ni pa isto kot uradna odločba, izpis zavarovanja ali pravni izračun za pokojnino, odpovedni rok, dopust ali druge pravice iz delovnega razmerja.
Rezultat lahko uporabite za lasten pregled kariere, življenjepis, pripravo dokumentacije ali hitro primerjavo več obdobij zaposlitve. Shranite tudi datume, iz katerih je bil izračun narejen.
Če rezultat uporabljate pri dopustu, odpovednem roku ali drugih pravicah, ga primerjajte s pogodbo, kolektivno pogodbo in internimi evidencami delodajalca. Majhna razlika v datumu lahko spremeni končni seštevek.
Pri pokojnini ni pomembno samo trajanje zaposlitve, ampak tudi zavarovalna oziroma pokojninska doba. Zato rezultat primerjajte z izpisom obdobij zavarovanja in podatki, ki jih vodi ZPIZ.
Najpogostejše napake so zamenjan začetek in konec, pozabljen odpovedni rok, dvojno štetje prekrivajočih se obdobij in napačno odštevanje bolniške, dopusta ali porodniške.
Če imate več delodajalcev, vnesite vsako zaposlitev posebej. Tako boste lažje videli, kje nastane razlika med lastnim izračunom, pogodbo in uradno evidenco.
Pred oddajo vloge, pritožbe ali pomembnega zahtevka vedno preverite uradne podatke. Kalkulator je pomoč pri orientaciji, ne nadomestilo za pravni nasvet ali uradni izpis.
Vir je uporaben, kadar rezultat delovne dobe povezujete s prenehanjem zaposlitve, prijavo v evidenco brezposelnih ali pravicami po koncu delovnega razmerja.
FAQ
Kalkulator za izračun delovne dobe deluje tako, da primerja začetni in končni datum posameznega obdobja. Vnesete začetek in konec zaposlitve, orodje pa prikaže trajanje v letih, mesecih in dneh ter skupno število dni. Rezultat je uporaben za hiter pregled staža, vendar je za uradne postopke vedno pomembna tudi uradna evidenca.
Da. Če je delavec delal pri več delodajalcih, lahko vsako zaposlitev vnesete kot ločeno obdobje. Pri vsakem vnosu dodajte datum začetka in datum konca, kalkulator pa nato sešteje vsa obdobja in prikaže skupno delovno dobo. To je praktično, kadar imate več pogodb, prekinitve ali več različnih delovnih razmerij.
Da, če je vključena možnost »Združi prekrivajoča se obdobja«. To pomeni, da se isti dan ne šteje dvakrat, tudi če se dve obdobji zaposlitve ali zavarovanja časovno prekrivata. Tak način je bolj pregleden pri informativnem izračunu, saj prepreči, da bi bil končni seštevek delovne dobe umetno povečan.
Ne. Rezultat je informativen in temelji samo na datumih, ki jih vnesete sami. Za uradno preverjanje, koliko znaša zavarovalna doba, pokojninska doba ali doba, ki vpliva na pokojnino, uporabite izpis obdobij zavarovanja pri ZPIZ ali spletne storitve Moj eZPIZ. Uradna evidenca lahko vključuje podatke, ki jih navaden kalkulator ne more preveriti.
Če je možnost vključena, se zadnji dan obdobja šteje v izračun. Na primer, obdobje od 1. 1. do 1. 1. pomeni 1 dan. Če možnost izklopite, kalkulator računa matematično razliko med začetnim in končnim datumom. Pri ročnem preverjanju staža je zato pomembno, da veste, ali želite šteti tudi dan konca delovnega razmerja.
Če delovno razmerje med odsotnostjo še vedno traja, se obdobje običajno še vedno vodi znotraj zaposlitve. To pomeni, da lahko v kalkulator vnesete celotno obdobje pogodbe, ne da bi posebej odštevali dopust, bolniško ali porodniško. Pri uradnem preverjanju pa so pomembni status zavarovanja, evidenca prispevkov in podatki, ki jih vodijo pristojne institucije.
Pri informativnem izračunu vnesite datum, ko se delovno razmerje dejansko konča. Če delavec med odpovednim rokom ostane zaposlen pri istem delodajalcu, lahko odpovedni rok vključite do zadnjega dneva zaposlitve. Če pa pogodba preneha prej ali drugače, uporabite dejanski datum konca iz dokumentacije.
V vsakdanjem jeziku se izrazi delovna doba, staž in čas zaposlitve pogosto uporabljajo podobno, vendar pri uradnih postopkih niso vedno enaki. Delovna doba se navadno nanaša na obdobje dela oziroma zaposlitve, zavarovalna doba na vključitev v obvezno zavarovanje, pokojninska doba pa je pomembna pri uveljavljanju pravic iz pokojninskega sistema. Zato naj bo rezultat kalkulatorja pomoč pri orientaciji, ne dokončen uradni izračun.
Sorodno
Hitro izračunajte odstotke, deleže, popuste ter povečanje ali zmanjšanje vrednosti.
Izračunajte prihodnjo vrednost prihrankov z glavnico, obrestno mero, obdobjem in rednimi vplačili.
Izračunajte kvadratni koren pozitivnega števila, poenostavljen koren in korake izračuna.
Ta kalkulator je namenjen informativnemu izračunu delovne dobe iz vnesenih datumov. Ne predstavlja uradnega pravnega, kadrovskega, davčnega ali pokojninskega izračuna. Za uradne podatke o obdobjih zavarovanja, prispevkih ali pogojih za pokojnino preverite evidence in storitve Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.